Serazin AHAS 10
Helena SERAŽIN
Štanjelski grad na risbi Janeza Cobenzla iz 1580
V pobočje hriba vrezana štanjelska cittadella je v taborsko naselje, imenovano castel Sant'Angelo, rasla postopoma do sredine 16. stoletja: takrat je bilo namreč okoli dveh tretjin naselja po načrtih deželnoknežjega arhitekta Giuseppeja Vintane iz Gorice zgrajeno moderno renesančno obzidje s strateško razpostavljenimi obrambnimi stolpi in z dvojimi stolpasto utrjenimi mestnimi vrati, lepo vidno na veduti Antonia Cappellarisa iz 1752.
Štajerski deželni arhiv v Gradcu hrani pismo, ki ga je nadvojvodi Karlu II. 28. aprila 1580 poslal Janez Cobenzl, v njem pa je priložena risba štanjelskega “gradu”; pismo je najstarejši doslej znani ohranjen dokument, ki štanjelski grad sploh omenja, pomaga pa nam tudi rekonstruirati začetke stavbne zgodovine tega arhitekturnega kompleksa, ki je bil v 17. stoletju povečan s stavbami okoli spodnjega dvorišča. Iz pisma lahko razberemo, da se je celotna grajska struktura razvila iz preproste hiše, ki je stala ob masivnem srednjeveškem stolpu, in gospodarskega poslopja na drugi strani prehodnega dvorišča z vodnjakom. Cobenzl je hišo temeljito prezidal in povečal že pred letom 1580 tako, da je zazidal del poti, ki je tekla vzdolž obzidja, prizidek pa naslonil na gospodarska poslopja. V njem so bile poleg kuhinje, sprejemne dvorane in jedilnice predvsem ogrevane “zimske” sobe, celoto pa je na mestu nekdanjih mestnih vrat zaključeval okrogel stolp, ki danes povezuje spodnji del gradu z zgornjim.
Ker je Cobenzl samovoljno zagradil spodnjo pot, je v pismu prosil za dovoljenje, da bi smel zgraditi troje vrat, ki bi bila ponoči zaprta, čez dan pa prehodna za pešce; svoje dejanje je opravičeval z dejstvom, da bo pot zanje z enega konca naselja na drugega krajša. Vrata A z obokano vratarnico, do katerih naj bi vodilo enoramno stopnišče, in vrata C, ki so vodila k hišam na zgornji terasi, so bila v 18. stoletju ob gradnji razgibanega baročnega stopnišča podrta, medtem ko so vrata B še delno ohranjena. Vsa vrata so bila dokončana najverjetneje 1583, o čemer priča ohranjena kamnita plošča v Spacalovi galeriji.
Janez Cobenzl, pomemben diplomat, veleposlanik v Rimu in v Moskvi, do svoje smrti 1594 v Regensburgu predsednik dvorne komore nadvojvode Karla II., kapitan Gradišča ob Soči, je v osemdesetih letih 16. stoletja poleg Štanjela gradil še na drugih svojih posestvih: primestno vilo v Gorici (1584–87), nov vhodni trakt gradu Predjama (okoli 1583) in vilo v Mošu (okoli 1593), ki je v tlorisu posnemala njegovo danes podrto hišo v Kontovelu (Prosek), znano le po risbi v kodeksu 10.935 iz Avstrijske nacionalne biblioteke na Dunaju, ki je pripadal arhitektu iz kroga Baldassareja Peruzzija.