Barbara MUROVEC

Francesco Pittoni in njegove slike iz dvorca Haasberg

V muzejski zbirki Predjamskega gradu pri Postojni hranijo pet baročnih slik, ki se bile v grad prenešene iz dvorca Haasberg (Hošperk, Planina pri Rakeku). Pred zadnjo obnovo gradu v 90-ih letih 20. stoletja je bilo slik sedem, dve pa sta trenutno hranjeni v rojstni hiši Frana Gerbiča v Cerknici. Vseh sedem ne najbolje ohranjenih in deloma preslikanih podob je delo istega slikarja; nastale so kot serija platen istih dimenzij, čeprav zdaj v merah nekoliko variirajo: višina od 76,8 cm do 78,5 cm, dolžina od 123,7 cm do 153 cm.

Na upodobitvah so naslikani starozavezni prizori (Jožefa vržejo v vodnjak, Salomonova sodba), mitološki prizori (Padec Gigantov, Galatejin triumf), prizori iz antične zgodovine (Ugrabitev Sabink, Darejeva družina pred Aleksandrom) in prizor iz literature, in sicer iz Tassovega epa Osvobojeni Jeruzalem (Erminija pri pastirjih).

Vseh sedem slik moremo na podlagi slogovne analize pripisati Benečanu Francescu Pittoniju, torej slikarju, katerega druga dela iz dvorca Haasberg, nastala delno tudi s sodelovanjem nečaka Giambattiste Pittonija, so že dalj časa znana v italijanski literaturi. Še pred požigom Haasberga leta 1944 so bile slike odpeljane iz dvorca. Večina jih je očitno šla v Trst, kjer so jih lastniki potem okoli leta 1950 prodali in so zdaj v različnih privatnih zbirkah v Italiji, manjši del slik pa se je znašel v Predjamskem gradu. Prav neverjetno je, da so te slike ostale povsem neopažene, saj so bile okoli 50 let na ogled v državni muzejski ustanovi in hranjene tako blizu Haasberga, v gradu, ki je tudi pripadal družini Windischgraetz in kamor so jih, kot rečeno, bržkone prenesli že lastniki.

V povezavi s provenienco oziroma naročnikom in prvim lastnikom slik je brez dvoma precej več nejasnosti, kakor jih je prepoznala dosedanja literatura. Čeprav lahko nastanek Pittonijevih slik, ki so bile med drugo svetovno vojno v Planini, okvirno postavimo v drugo polovico drugega desetletja 18. stoletja, zaenkrat ne moremo zanesljivo trditi, da so slike res nastale za Haasberg. Dve sliki sta datirani: ovalna podoba Seneke (F. Pittoni F. 1714) iz zbirke Walter Mio v Vidmu in znamenita slika Samson in Dalila z dvojnim podpisom (Fr. et J^o Bat. Pitoni 1716[8], zdaj Collezione Vittorio Querini, Pordenone), tako da je vsaj del slik zagotovo nastal enkrat med letoma 1714 in 1718. 

Leta 1714 je bil lastnik dvorca Johann Anton II. Joseph Eggenberg, po njegovi smrti leta 1716 pa ga je vdova Marija Šarlota Eggenberg, rojena Sterberg Haasberg, prodala Janezu Gašperju Cobenzlu. Ta se je lotil velikopotezne arhitekturne prenove, ki jo je domnevo zaključil okoli leta 1722. Zagotovo je poskrbel tudi za primerno opremo notranjščine, vendar zaenkrat znani arhivski viri ne govorijo v prid domnevi, da so bila med slikami tudi Pittonijeva dela. Glede na letnici 1714 in 1716 bi bili morali Cobenzli slike celo kupiti skupaj z dvorcem od Eggenbergov, vendar pa v zapuščinskem inventarju Karla Cobenzla (1770), sina Janeza Gašperja (njegov inventar je izgubljen oziroma hranišče ni znano), niso popisane slike, za katere bi bilo mogoče sklepati, da so Pittonijeve. Tako je provenienca več kot tridesetih slik Francesca Pittonija za čas takoj po nastanku nejasna, zato zaenkrat ostajata neznana tako naročnik kakor hranišče podob v 18. stoletju.