Herbert KARNER

Jezuitski sakralni prostori in ignacijanska duhovnost

V novejšem času se humanistične vede z vse večjim zanimanjem ponovno posvečajo bogati kulturni dediščini Družbe Jezusove; pri tem so razvile interdisciplinarna izhodišča za nadaljnja preučevanja. Pri analizi bistva in pojavne oblike jezuitske drame vse bolj stopa v ospredje duhovnost reda, ki je kodificirana v še danes obvezujočih Exercitia spiritualia. Jezuitsko tehniko meditacije, ki temelji na metodično natančno opisani ponazoritvi dane teme, v veliki meri vodi uporaba čutov (applicatio sensuum). Ta na lastnem telesu in v lastni duši izkustveno doživeta povezava slikovne predstave in duhovne poglobljenosti je jezuitom že zelo zgodaj dala pobudo za to, da so sliki prepustili osrednjo funkcijo posredovanja v njihovih dušnopastirskih prijemih; to potrjujejo raziskave likovnega gradiva.

Pričujoči prispevek se ukvarja z vprašanjem, v kolikšni meri bi bilo takšno navezovanje na metodo in cilj duhovnih vaj lahko pomembno tudi za likovno zasnovo jezuitskih redovnih cerkva. Pri tem je osrednja tema razmišljanja »compositio loci«, ki jo je utemeljil Ignacij Loyolski in po kateri mora tisti, ki opravlja duhovne vaje, v svoji domišljiji kolikor mogoče natančno pripraviti prizorišče teme, o kateri meditira, pri meditaciji pa uporabiti vse čute.

Metoda o »ureditvi kraja« se zrcali v konkretnih umetniških procesih oblikovanja. Avtor je to povezavo vzorčno raziskal na treh specifičnih primerih v jezuitskih cerkvah v Liguriji, na Češkem in v Piemontu: v prvih dveh so se likovne izvedbe razvile iz scenskih dekoracij za štirideseturno češčenje sv. Rešnjega telesa, t. i. quarantore, ki so navidez razširjale prostor oltarnih apsid, v tretjem primeru pa gre za oltarno sceno, izvedeno izključno s kiparskimi sredstvi.

Tukajšnja razmišljanja nikakor ne želijo ustoličiti nekega novega »jezuitskega stila«, želijo pa orisati element, ki se je napajal iz notranje identitete reda. Ta element je kot povezujoča komponenta spremljal dela, ki so nastajala v različnih medijih, v različnih pokrajinah ter v različnih časih.