Lavric AHAS 5
Ana LAVRIČ
Načrt graškega arhitekta Josepha Hueberja za škofovsko cerkev v Gornjem Gradu
Novoodkrit arhivski vir potrjuje atribucijo, ki jo je za gornjegrajsko škofovsko cerkev pred leti postavil Walter Koschatzky. Pisma, ki jih je v odporu proti državnemu nadzoru Cerkve pošiljal vladnemu uradu v Gradcu ljubljanski škof Ernest Amadej Attems (1743–1757), razkrivajo, da je bila katedrala v Gornjem Gradu zgrajena v letih 1752–1758/60 po načrtih vodilnega graškega arhitekta Josepha Hueberja (1715–1787). V umetnostnozgodovinski literaturi se je doslej – četudi s senco dvoma – uveljavilo mnenje, da je bil snovalec načrta cerkve ljubljanski stavbar Matija Perski, ki je zidavo vodil in kot spreten arhitekt očitno po svoje tudi prispeval k visoki kvaliteti, saj gre za enega naših najodličnejših baročnih spomenikov, pomembnega tudi v srednjeevropskem prostoru. Gornjegrajska cerkev logično povezuje dvoje Hueberjevih del, nekaj let starejšo cerkev v St. Veitu in nekaj mlajšo na Weizbergu pri Gradcu. Družijo jih določene sorodnosti v tlorisni zasnovah, arhitekturni členitvi in fasadah, vendar se gornjegrajska za razloček od onih, ki sta poznobaročno zasnovani, v marsičem še veže na visokobaročne zglede (npr. klasična namestitev kupole na križišču ladij in njena izvedba na visokem tamburju). Najverjetneje sta se pri tem naročnik in celotna škofijska duhovščina, ki je soglasno izbrala po njenem mnenju za stolno cerkev primernejši, “lepši” načrt s kupolo, hoteno naslonila na ljubljansko stolnico, zgrajeno v začetku 18. stoletja po načrtih Andrea Pozza (ki je zanjo projektiral tudi kupolo, a ta zaradi finančnih težav tedaj še ni bila realizirana).