Kemperl AHAS 4
Metoda KEMPERL
Cerkev sv. Štefana in kapela božjega groba v Štepanji vasi v Ljubljani -- Stavbna zgodovina, Dolničarjev Rivus Lachrymarum in razvoj božje poti
S pomočjo računskih knjig in drugih arhivskih dokumentov je razjasnjena stavbna zgodovina romarske cerkve sv. Štefana, kapele božjega groba v Štepanji vasi v Ljubljani ter slopnih znamenj ob poti od stolnice do te cerkve. Leta 1653 je namreč ljubljanski stolni prošt Janez Andrej Stemberg dal v Štepanji vasi postaviti posnetek jeruzalemskega Božjega groba in ustanovil pobožnost Kristusovega trpljenja s sedmimi postajami (med njimi pet slopnih znamenj ob poti od stolnice do cerkve v Štepanji vasi). Zgledoval se je pri dunajski pobožnosti iz stolnice sv. Štefana k božjemu grobu v Hernals, ki so ga postavili leta 1639.
Glede na dosegljive podatke je ljubljanski božji grob prva taka gradnja v notranjeavstrijskih deželah po obdobju reformacije. Ljubljansko pobožnost sedmih postaj so sčasoma razširili na šestnajst. To izvemo iz leta 1692 natisnjenega molitvenika izpod peresa ljublanskega pravnika, kronista in zgodovinarja Janeza Gregorja Dolničarja, s pomočjo katerega lahko rekonstruiramo potek te pasijonske pobožnosti in mesta postaj. Zaradi velike privlačnosti božjega groba se je cerkev razvila v romarsko središče, zato so že leta 1673 zgradili nov cerkveni zvonik, naslednje leto pa nov prezbiterij in dve stranski kapeli. Ker se število romarjev tudi v 18. stoletju ni zmanjšalo, so v štiridesetih letih tega stoletja še enkrat temeljito prenovili notranjščino, ki so jo prilagodili postni ikonografiji.