Sonja ŽITKO

Nadvojvoda Janez in njemu postavljeni spomeniki na Slovenskem

Na Slovenskem so v prvi polovici 19. stoletja nastali značilni spomeniki. Postavljali so jih v spomin na visoke obiske, na pomembne dosežke, na padle junake v napoleonskih vojnah in v spomin na osebnosti,zaslužne za napredek. Od slednjih jih je imel avstrijski nadvojvoda Janez daleč največ, to dejstvo pa nikakor ne preseneča. Ko je nadvojvoda vse svoje moči usmeril v napredek Štajerske, je bil njegovih prizadevanj deležen tudi slovenski del dežele. Znane so njegove pobude pri gospodarskem razvoju in prometnih povezavah. Za zasluge, ki jih je imel pri gradnji cest, mostov in železnice, so se Slovenci oddolžili tudi med ljudstvom nasploh zelo priljubljenemu nadvojvodu kar s tremi spomeniki.

Prvi je posvečen spominu na nadvojvodov obisk pri slapu Savice. Preprosto marmornato ploščo krasita habsburški nadvojvodski grb in latinski napis, ki pove, da je baron Žiga Zois, lastnik bohinjskih fužin, ta spomenik posvetil nadvojvodu Janezu, raziskovalcu alpskega apnenca, ki je 8. julija 1807 obiskal izvir Save.

Spomenik nadvojvodu Janezu v Zidanem Mostu je bil eden najlepših klasicističnih spomenikov na Slovenskem. V majhnem okroglem paviljonu je na visokem kamnitem podstavku z latinskim posvetilom stalo nadvojvodovo portretno poprsje. Spomenik so v letih 1825/26 postavill hvaležni prebivalci celjskega okrožja za nadvojvodove zasluge pri gradnji kamnitega mostu čez Savinjo. Avtor načrta za paviljon in avtor poprsja nista znana. Najverjetnejši avtor modela za litoželezni kip je eden od predstavnikov dunajskega klasicističnega kiparstva, Leopold Kißling. Kipar je namreč že prej upodobil nadvojvodo, tako v poprsju (leta 1813) za graški Joanneum in poleg tega je s Slovenskega Štajerskega že bil prejel naročilo. Leta 1824 je namreč izdelal model za bronasto poprsje grofa Ferdinanda Attemsa za njegov spomenik v Rogaški Slatini. Spomenika v Zidanem Mostu žal ni več: paviljon in nadvojvodovo poprsje, ki so ga po razpadu monarhije odstranili in ga shranili v šolski kleti, so uničile bombe med drugo svetovno vojno.

Drugi spomenik, ki so ga na celjskem območju postavili nadvojvodu Janezu, pa se je ohranil. Stoji v soteski Huda luknja, ob cesti, za katere gradnjo se je bil zavzel nadvojvoda. Potem ko so leta 1826 zgradili cesto, so člani slovenjegraške kmetijske podružnice leta 1829 v znak hvaležosti dali postaviti spomenik in ga leto pozneje slovesno odkrili. Na čokatem obelisku je napis z dolgim besedilom v nemščini in bronast reliefni medaljon s portretom nadvojvode. lzdelan je po risbi slikarja in litografa Johanna Wachtla z Dunaja, spomenik pa so napravili v Gradcu.

Nadvojvoda Janez je bil pobudnik gradnje znamenite južne železnice od Dunaja do Trsta, ki so jo slovesno odprli leta 1857. Približno takrat so mu hvaležni krajani Zidanega Mosta hoteli postaviti še en spomenik. Nabavili so celopostavno figuro nadvojvode, ki so jo po modelu manj znanega dunajskega kiparja Franza Weißenbergerja ulili iz železa v Salmovi železarni v Blanskem na Moravskem. Enak odlitek kipa je v kraju Altaussee. Vendar kipa v Zidanem Mostu niso postavili, domnevno zaradi prevelikega naturalizma pri upodobitvi, saj je nadvojvoda predstavljen kot lovec v svojem znamenitem "štajerskem suknjiču". Leta 1883, v času, ko so zlasti nemški liberalci praznovali 600-letnico priključitve Štajerske dinastiji Habsburžanov, so kip z visokim podstavkom postavili v mariborski mestni park. Ta "lovski" spomenik je s svojo javno postavitvijo uveljavil v monarhiji nov spomeniški tip. Po njenem razpadu so ga tako kot vse druge dinastične spomenike na Slovenskem odstranili, kip pa si danes lahko ogledamo v mariborskem Pokrajinskem muzeju.