Blaž RESMAN

Kipa frančiškanskih svetnikov v Šiški – Straubova ali Robbova?

Marmornata kipa frančiškanskih svetnikov ob velikem oltarju ž. c. sv. Frančiška Asiškega v Šiški sta bila doslej pripisana Jožefu Straubu (1712–1756). Straub je prišel kot kiparski pomočnik v Ljubljano 1736, vendar se je kmalu sprl z mojstrom Henrikom Mihaelom Löhrom, ker mu je prevzel manjše delo pri diskalceatih; ker ga je Löhr sodno preganjal, bi bil Straub v Ljubljani pozneje težko dobil kakšno tako prominentno naročilo. 1737–38 je Straub delal v Vipavi (leseni veliki oltar v ž. c., odstranjen 1789–95), iz 1741 sta znana njegova lesena kipa ze Štanjel, pripisati pa mu je mogoče tudi nekdanji oltar v p. c. Sv. trojice pri Podnanosu: očitno sploh ni bil vešč dela v kamnu, pa tudi slogovno so njegova dela precej drugačna od šišenskih kipov.

Kipa sta do 1911 stala na oltarju sv. Frančiška v frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja, vendar nista nastala za to, nekoč avguštinsko cerkev, ampak so ju s seboj prinesli šele frančiškani ob preselitvi iz svoje stare cerkve 1784. Identificirati ju je mogoče s kipoma, o katerih iz sekundarnega arhivskega vira vemo, da ju je za veliki oltar stare frančiškanske cerkve naredil Francesco Robba (1698-1757), in ki sta doslej veljala za izgubljena. Nastala sta ob predelavi oltarja 1748, že 1772 pa so ju odstranili, ko je kipar Aleš Rivalta (z arkularijema Evangelistom Wurzerjem in Melhiorjem Puzom) naredil nov oltar, danes ohranjen v Škocjanu pri Dobu. En kip predstavlja sv. Bonaventuro, drugi, ki je doslej veljal za sv. bernardina Sienskega, pa je v resnici sv. Anton Padovanski: inventivna upodobitev izhaja iz njegovega Čudeža z mulo. Odlični plastiki kažeta vse slogovne značilnosti in kvalitete Robbovega zrelega obdobja.