Milan PELC

Grafična zbirka Janeza Vajkarda Valvasorja (1641–1693), zdaj v lasti zagrebške nadškofije, vsebuje tudi bogat in doslej domala neraziskan fond grafik s področja t. i. popularne slikovne publicistike 17. stoletja, ki jo navadno imenujemo ilustrirani letaki. To so listi različne vsebine, ki je predstavljena z značilno kombinacijo slike in besedila, pri čemer je besedilo včasih skrajno skrčeno, včasih pa zelo obsežno. Po tematiki lahko ilustrirane letake v Valvasorjevi zbirki razdelimo v dve glavni skupini, religiozno in profano. Kakor druge grafike je Valvasor tudi letake vključil v posamezne zvezke (albume). Tako je največ religioznih letakov v I. in II. zvezku, medtem ko so profani zbrani predvsem v VIII. zvezku. Za večino prvih in drugih je značilen moralno-poučni ton z bolj ali manj poudarjenim izobraževalnim ciljem. Letaki profane vsebine so blizu t. i. žanrski grafiki, vendar so velikokrat namenjeni informaciji ali propagandi. Pogosto namreč posredujejo aktualnosti iz političnega dogajanja, pri čemer slikovno in tekstovno sporočilo stilizirajo v skladu s propagandnimi pričakovanji posvetne ali cerkvene oblasti. Tak primer so letaki, ki predstavljajo aktualne dogodke na dunajskem dvoru ( tri poroke cesarja Leopolda I.), neuspešno turško obleganje Dunaja 1683 in krščanske zmage na Ogrskem po porazu Turkov itd. S pomočjo satirične in alegorične koncepcije slike in besedila (“narobe svet”, “kovačnica ženskih glav” i. p.) mnogi ilustrirani letaki kritizirajo slabosti in napake tedanje družbe, posebno odnose med spoloma, nagnjenost k telesnim užitkom (alkohol, hrana, tobak), modne muhe, nemoralo itd. Zato jih skupaj z žanrsko grafiko in slikarstvom imenujemo “ogledalo vsakdanjosti”. Precej tem, ki jih srečujemo na ilustriranih letakih, izvira še iz poznega srednjega veka (memento mori, memento stultitiae, pas nedolžnosti i. p.). To so “dolgoživi” vsebinski obrazci, ki so bili na ta ali oni način več kot pol tisočletja intenzivno navzoči v komunikaciji zahodne družbe.

Domala vse ilustrirane letake iz Valvasorjeve grafične zbirke so izdali nemški in avstrijski založniki. Valvasor jih je verjetno kupoval na svojih potovanjih ali pa so mu jih posredovali njegovi prijetelji in znanci v Gradcu, Salzburgu in Nürnbergu. Na nobenem teh ilustriranih letakov pa ni podpisan Jurij Bobič, slikar, od katerega je Valvasor odkupil večje število grafik za svojo zbirko. Najštevilnejši v njej so letaki dvojice založnikov iz Nürnberga, Paulusa Fürsta oz. njegovih naslednikov in Johanna Hoffmanna. Paulus Fürst je imel svoje prodajne podružnice na Dunaju, v Leipzigu, Frankfurtu, Gradcu in Linzu, Johann Hoffmann pa na Dunaju. Posebnega pomena so Valvasorjevi stiki z grafikom Matijem Greischerjem v začetku osemdesetih let 17. stoletja, ko je le-ta, verjetno okrog 1680, krajši čas živel na Bogenšperku. Na Dunaju je imel v bližini cesarskega dvora (nächst bey der Kayser: Burg) lastno založniško “podjetje” in je Valvasorja lahko zalagal z aktualnimi letaki, od katerih jih je večje število sam izdal. Nekaj listov je izdal skupaj z Johannom Martinom Lerchom, ki je med 1660 in 1690 tudi deloval na Dunaju kot grafik in založnik. Oba, Greischer in Lerch, sta izdala vrsto letakov na temo vojne s Turki na Ogrskem po obleganju Dunaja leta 1683. Ilustrirani letaki v Valvasorjevi grafični zbirki pomembno dopolnjujejo doslej znana (nezadostno raziskana) opusa teh dveh dunajskih grafikov in založnikov. V zbirki je poleg tega še vrsta letakov drugih nemških in avstrijskih založnikov, npr. Jacoba Koppmayerja iz Augsburga, Johanna Radlmayrja iz Linza, Johanna Kasparja Manasserja iz Gradca, Jacoba Sandrarta, Johanna Leonharda Buggla, Johanna Alexandra Bönerja iz Nürnberga itd. Izčrpna obdelava ilustriranih letakov iz Valvasorjeve grafične zbirke bo bistveno dopolnila vednost o založniški dejavnosti naštetih in še drugih založnikov druge polovice 17. stoletja na nemškem govornem področju. Poleg tega je v zbirki vrsta doslej neobjavljenih ilustriranih letakov in njihova znanstvena prezentacija bo dodatno osvetlila področje popularne publicistike zgodnjega novega veka. Pričujoči članek je torej razumeti kot napoved poglobljene obdelave in prezentacije celotnega korpusa ilustriranih letakov v Valvasorjevi grafični zbirki.