Oter AHAS 9

Mija OTER

Arhitekturna plastika nekdanje cistercijanske cerkve v Kostanjevici na Krki. Vprašanje tipologije in umestitve v srednjeevropski prostor

Cistercijanski samostan Fons beatae virginis Mariae v Kostanjevici na Krki je leta 1234 ustanovil Bernard II. Spanheimski. Samostanska cerkev, grajena okoli sredine 13. stoletja, je bila v drugi četrtini 18. stoletja v celoti barokizirana, po razpustu samostana leta 1786 pa prepuščena propadanju. V tridesetih letih 20. stoletja je bila v cerkvi po zaslugi obsežnih konservatorskih posegov pod baročnim ometom odkrita prvotna stavbna plastika, ki je v pričujočem prispevku obravnavana tipološko in primerjalno.

V nekdanji samostanski cerkvi se je in situ ohranilo 62 kapitelov in 3 konzole, v tamkajšnji Galeriji Božidarja Jakca pa se hrani še nadaljnjih 20 kapitelov in en sklepnik. Edini poskus sistematizacije ohranjenega gradiva je v članku Srednjeveška cerkvena arhitektura v Sloveniji do leta 1430 (Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. 1, 1951) opravil Jože Gregorič. Kot se je pokazalo, njegova tipologija ustreza samo deloma, saj se da vanjo uvrstiti le del ohranjene stavbne plastike, poleg tega pa je problem tudi v terminologiji. Z namenom, da bi bila kostanjeviška arhitekturna plastika obravnavana čim bolj celovito, avtorica v članku predlaga novo tipologijo, po kateri je celotno ohranjeno gradivo glede na tip ornamentike razdeljeno v naslednjih šest skupin: čašasto-kubični kapiteli z vogalnimi stiliziranimi listi, čašasti brstni kapiteli, čašasti kapiteli s kombinacijo geometrijske in organske ornamentike, čašasti kapiteli z organsko ornamentiko, čašasti venčni kapiteli in čašasti figuralni kapiteli.

Večina dosedanjih analiz je obravnavano stavbno plastiko tesno povezovala zgolj z madžarskim umetnostnim prostorom. Kot je pokazala opravljena raziskava, se z Ogrsko da primerjati le del ohranjenega gradiva, pri katerem pa je prisoten tudi vpliv cerkve sv. Mihaela na Dunaju. V srednjeevropskem prostoru pa zaenkrat ni bilo mogoče najti zgledov oziroma paralel za najkvalitetnejše kose kostanjeviške stavbne plastike, zaradi česar bo v nadaljnjih raziskavah potrebno preučiti tudi možnost direktnih zvez s Francijo.