Damjan PRELOVŠEK

Plečnikovi kelihi in starogrška keramika

Šolanje na Dunaju je odločilno vplivalo na delo slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika (1872-1957). Tedaj se je spoznal s teorijo G. Semperja o oblačenju, ki je temeljila na ustvarjalnem spreminjanju antične umetne obrti. Plečnikovi kelihi, s katerimi se je začel ukvarjati že v Pragi, so zgovoren primer, kako intenzivno se je umetnik poglabljal v starogrško keramiko in v njej iskal pobude. Znanje o antiki je črpal iz Semperjeve knjige Der Stil. Pisanje nemškega teoretika je razumel zelo nekonvencionalno v duhu dunajske secesije, ki si je prizadevala modernizirati tradicionalno oblikovno govorico. Okrasje je spreminjal s prenašanjem v nova gradiva ali presajanjem v drugačne kontekste. Ista pravila je rabil tudi v monumentalni arhitekturi, zaradi česar so prav kelihi ključ za razumevanje Plečnikovega načina komponiranja.