Mirjana REPANIĆ-BRAUN

Avtor fresk v cerkvi sv. Janeza v Novi Vesi – Lechinger ali Archer?

Že leta 1899 je Janko Barle objavil knjižico z naslovom Župa sv. Ivana u Novoj Vesi, ki je izšla v okviru serije Povijest župa i crkava zagrebačkih. Avtorju so bili konec 19. stoletja še dostopni viri, ki jih danes ni več in iz katerih je brez njihovega citiranja – najbrž gre za zapiske župnika Mije Sinkovića, ki se je potem, ko je 1782 postal župnik cerkve sv. Janeza Krstnika v Novi Vesi v Zagrebu, lotil gradnje nove cerkve in jo povsem na novo opremil – prepisal podatek, da sta bila med mojstri in obrtniki, ki so gradili in opremljali cerkev, zaposlena tudi slikarja Lerchinger in Anton Archer. Na podlagi tega podatka so v naslednjem stoletju stensko poslikavo v kapeli sv. Križa v župnijski cerkvi sv. Janeza v Novi Vesi tako v slovenski kakor v hrvaški literaturi bolj ali manj prepričljivo pripisovali enemu najpomembnejših slovenskih poznobaročnih mojstrov stenskega slikarstva Jožefu Antonu Lerchingerju (ok. 1720–po 1787), ime drugega, zagrebškega slikarja Antona Archerja, pa je ostajalo v ozadju. Barletov citat iz izgubljenega vira je bil tako zapeljiv, da je vplival celo na dobre poznavalce Lerchingerjevega opusa, da so poslikavo v Novi Vesi pripisali njegovemu čopiču, čeravno analiza njenih formalnih značilnosti tega ni potrjevala. Pojavilo se je sicer tudi vprašanje, ali ne gre morda še za kakega Lerchingerja, vendar je prevladala atribucija Jožefu Antonu Lerchingerju. Formalno-stilne značilnosti fresk z motivom Apostolske vere (1787) v kapeli sv. Križa in s prizori iz življenja sv. Janeza Krstnika (1792) v prezbiteriju govorijo v prid trditvi, da so v celoti delo drugega mojstra, najverjetneje omenjenega Antona Archerja, in da se izgubljena zabeležka o Lerchingerjevi dejavnosti v cerkvi v Novi Vesi nanaša na poslikavo kapele Žalostne Matere Božje. Delo freskanta Antona Archerja, ki je živel v drugi polovici 18. stoletja v Zagrebu (umrl je 1807), je komaj znano. Poleg nekaterih podatkov iz matičnih knjig je ohranjen tudi slikarjev zapuščinski inventar, v katerem je do najmanjših podrobnosti popisano imetje, kar ga je ostalo po njegovi smrti.

Po kvaliteti je Archerjevo slikarstvo slabše od Lerchingerjevega; opaziti je pomanjkljivosti v znanju anatomije, pa tudi v sami slikarski spretnosti, ki je očitno temeljila na grafičnih predlogah. Kljub temu njegovo delo ni zanemarljivo. Značilni tipologija in morfologija zagrebške poslikave podpirata tudi atribucijo stenskih slikarij v romarski cerkvi sv. Treh kraljev v Kominu in posameznih stenskih poslikav v župnijski cerkvi sv. Nikolaja v Hrašćini istemu mojstru, sledi njegovega »rokopisa« pa je moč razbrati tudi na obrobnih delih Lerchingerjevih poslikav, na primer na freski nad pevskim korom v romarski cerkvi na Trškem Vrhu. To bi lahko potrjevalo domnevo, da je bil Archer eden Lerchingerjevih sodelavcev in pomočnikov, ki jih je nedvomno zahtevala obsežna mojstrova produkcija.