Anica CEVC

Štirje letni časi in štirje temperamenti v rokokojskem koloritu fresk Antona Lerchingerja

Članek obravnava poslikavo salona v prvem nadstropju dvorca Miljana v Hrvaškem Zagorju in utemeljuje atribucijo fresk Antonu Lerchingerju (ok. 1720 - po 1787), slikarju iz Rogatca. Freske so v literaturi največkrat navedene s pridržkom: »pripisano Lerchingerju«, ali kot delo dveh  avtorjev.

Avtorica navaja kot enega argumentov za Lerchingerjevo avtorstvo njegove zveze z  Jurijem Konjovićem, župnikom na Taborskem, ki je tu slikarja l. 1751 poročil in bil pozneje boter petim slikarjevim otrokom. Potrjena pa je tudi Konjovićeva zveza z lastnikom Miljane, Josipom Ratkajem, ki je bil dobrotnik taborske cerkve in je v njej tudi pokopan. Lerchinger je ok l. 1751 slikal v cerkvi na Taborskem in verjetna je domneva, da je Konjović slikarja priporočil Ratkaju za poslikavo miljanskega salona.

Lerchingerjevo avtorstvo utemeljuje tudi oblikovna analiza fresk, predvsem lerchingerjevski tipi  in modelacija obrazov ter kolorit. Slikar se je pogosto opiral na grafike Johanna Georga Bergmüllerja. V Miljani je v figuralno poslikanih ostenjih oken  kot predloge uporabil in jih združil v tematsko celoto seriji grafik Štirje temperamenti in Štirje letni časi, ki ju je po Bergmüllerjevih invencijah vrezal v baker Johann Evangelist Holzer. Izdani sta bili v Augsburgu l. 1731 in 1731/32. Na soprafenestre in sopraporte posnemajočih slikarijah v rokokojskih okvirih pa je slikar vkomponiral krajine z miniaturnimi štafažnimi figuricami v stilu Norberta Grunda, Gottfrieda Bernharda Götza ali Johanna Wolfganga Baumgartnerja. Avtorica jih vzporeja s stenskimi oblogami iz graščine v Novem Celju, kjer je Lerchingerjeva prisotnost v l. 1763 dokumentirana z računi in korespondenco. Novoceljske stenske obloge so zdaj raztresene pri različnih lastnikih, glavnina je v Banskih dvorih v Zagrebu.

Motivno in barvno rokokojsko ubran salon v Miljani s slikovitimi figuralnimi scenami v ostenjih, krajinskimi motivi nad vrati in okni ter s stenami, poslikanimi z dozdevnimi tabelnimi vložki, okrašenimi s cvetjem in z rokaji, sodi v čas umetnikove dekorativne faze. Poslikan je bil verjetno po l. 1763, ko je Josip Ratkaj prevzel dvorec. Slikar okenskih ostenij je bil Anton Lerchinger, za preprostejše dekoriranje sten pa je verjetno pomočniško sodelovanje.