Vodnik AHAS 5
Alenka VODNIK
Freske v Šentjanžu nad Dravčami in njihova povezava s podjunskimi spomeniki
Freske v enoladijski podružnični cerkvi sv. Janeza Krstnika v Šentjanžu nad Dravčami so bile odkrite leta 1972, a z izjemo redkih omemb v strokovni literaturi niso vzbudile zaslužene pozornosti vse do leta 1995. Po slogovni usmeritvi so v Sloveniji osamljene, vzporednice pa jim lahko najdemu v poslikavah t. i. velikovške šole, ki je proti sredini petnajstega stoletja delovala na področju Podjune.
Velikovško šolo imenujemo poslikave različnih, med seboj nepovezanih slikarjev, z enakimi slogovnimi izhodišči, med katerimi so na prvem mestu južnotirolsko predelane trecentistične forme in hkrati uvajanje novosti starejše beljaške delavnice, značilne pa so tudi nekoliko čokate figure, katerih obrazi že težijo k okarakteriziranju, enobarvna nešablonirana draperija in široke geometrijske bordure zapolnjene z listno ornamentiko.
Povedano velja tudi za poslikavo Šentjanža nad Dravčami, čeprav moramo opozoriti, da sta jo izvedla dva slikarja: šibkejši, tradicionalni je naslikal legendo patrona cerkve, boljši vodilni mojster pa Pohod in poklon sv. Treh kraljev, ki po nekaterih značilnostih odstopa od ostalih podjunskih poslikav. Karakteristične za njegov osebni slog so namreč elegantne sloke postave, lepotno ubrani obrazi in brokatirana draperija.
Prav te karakteristike nam omogočajo, da njegovi delavnici pripišemo tudi leta 1988 odkrito poslikavo v Gornji vasi pri Žvabeku (Oberdorf bei Schwabegg), in hkrati domnevamo, da se je slikar izučil v delavnici, ki je okoli 1425/30 naslikala prizor Marijinega kronanja in dve svetnici na severni ladijski steni župnijske cerkve v Dobrli vasi (Eberndorf).