Prelovsek AHAS 2
Damjan PRELOVŠEK
Ljubljanski stavbni mojster Francesco Coconi
Furlanski stavbenik Francesco Coconi je v začetku drugega desetletja preteklega stoletja prišel v Ljubljano iz Treviza, kjer je pred tem nekaj časa živel. Ne vemo, kdaj se je rodil, ne kje se je šolal, sporočeno je le leto njegove smrti. V Zagrebu naj bi bil umrl 1836, potem, ko je leta 1831 začel delati na Hrvaškem. Coconi je tako doživel eno od značilnih usod furlanskih emigrantov, kakršnih je polna zgodovina umetnosti na Slovenskem.
Kranjski zidarji niso bili posebno naklonjeni priseljevanju tujih konkurentov in so se na vse načine trudili, da bi jim onemogočili delo. Coconi si je kot spreten stavbenik hitro pridobil zaupanje naročnikov. Leta 1823 ga je ljubljanski magistrat imenoval za drugega mestnega stavbnega mojstra. Poleg novogradenj in adaptacij je opravljal različne, pogosto zelo utilitarne naloge kot tlakovanje trgov in cest, cenitev stavb itd. V nasprotju z dano obljubo, je zaposloval skoraj izključno italijanske zidarje. Po letu 1826 je prihajal v vedno pogostejše denarne težave, ki so se kazale v številnih tožbah njegovih upnikov. Kljub temu se je Coconiju vedno posrečilo izmakniti se mestnim zaporom.
Med desetletnim bivanjem v Ljubljani je Coconi prezidal več pomembnih stavb. Med njimi hišo grofa Auersperga (danes Mestni muzej) v Gosposki ulici, hišo barona Lichtenberga na Novem trgu (obe 1823) in hišo trgovca Hohna na Mestnem trgu (1827). Na novo je postavil Kapretzovo kavarno ob današnji Slovenski cesti (1826), ki pa je ohranila le prvotno stopnišče in interier v pritličju. Hohnova hiša je najpomembnejši primer arhitekture na prehodu iz klasicizma v bidermajer. Ob povišanju ji je Coconi dodal plitev rizalit, figuralni štuk pa je delo potujočega tirolskega kiparja Martina Kirschnerja.
Največ dela je Coconi opravil v Dolu pri Ljubljani za barona Jožefa Kalasanca Erberga, ki je tedaj urejal park ob svojem gradu. V spomin na obisk avstrijskega cesarja Franca I. spomladi leta 1821 mu je zasnoval klasicističen steber z vazo in napisom. Erberg je Coconija pritegnil tudi h gradnji dveh klasicističnih paviljonov za svojo knjižnico in umetnostno ter naravoslovno zbirko. Postavili so ju v letih 1827-31. Pri njunem okraševanju je sodeloval kipar Kirschner. Obe stavbi veljata za najlepši primer klasicistične arhitekture na Kranjskem, čeprav nista brez vseh spominov na barok.
Umetnostno je bil Coconi zasidran v klasicizmu, ki pa ga je znal posredovati tako, da je bil sprejemljiv tudi konzervativnejšemu okolju, kakršno je v prvi polovici preteklega stoletja Ljubljana, v primejavi z bližnjim Trstom, vsekakor bila. Zaradi svoje slogovne orientacije se ni nikoli sprijaznil s tako imenovanim Rundbogenstilom, ki se je v Avstrijo širil iz Nemčije.