Helena SERAŽIN

Krištof Lovrenc Flachenfeld – naročnik dveh Jelovškovih slikanih oltarjev

Članek obravnava naročništvo in datacijo dveh slikanih oltarjev, katerih avtorstvo je pripisano enemu od štirih slovenskih največjih slikarjev 18. stoletja, Francu Jelovšku (1700–1764).

Freske v kapeli sv. Notburge v župnijski cerkvi sv. Matije na Slapu pri Vipavi, ki služijo kot okvir sliki istoimenske svetnice, naslikane by Valentin Metzinger (1699–1759), so bile v dosedanji literaturi datirane v leto 1754. Ohranjen je dokument, ki dokazuje, da je bila ta kapela zgrajena že leta 1744, poslikana pa je bila verjetno že okoli leta 1747, ko je grof Frančišek Bernard Lamberg, ki je kult češčenja sv. Notburge po letu 1735 prinesel na Kranjsko, slapenski cerkvi podaril monštranco z relikvijo te svetnice. Stilna primerjava te freske z Jelovškovo poslikavo prezbiterija v pokopališki cerkvi sv. Štefana v Štepanji vasi pri Ljubljani (1744) potrjuje datacijo freske v sredino štiridesetih let 18. stoletja. Naročnika poslikave v kapeli se da razbrati z grbov, upodobljenih na naslikani oltarni arhitekturi. Levi grb pripada baronu Krištofu Lovrencu Flachenfeldu (1700–1762), desni pa njegovi ženi Mariji Ani Tereziji roj. Wintershoffen. Pripadnost grbov dodatno potrjujeta svetnika, ki sta upodobljena na volutah naslikanega oltarja: nad Flachenfeldovim grbom sedi sv. Lovrenc, nad Wintershoffovim pa sv. Terezija Avilska. Razrešena sta bila tudi svetnika, ki stojita na naslikanih podstavkih ob oltarni sliki: levi je sv. Donat, desna pa sv. Evrozija, zavetnika zoper strelo in nevihte.

Krištof Lovrenc je poleg posesti na Slapu pri Vipavi posedoval še graščino Podvelb na Colu nad Vipavo (Unter dem Gewelb) ter graščino Ajmanov grad pri Svetem Duhu pri Škofji Loki. V slednji graščini je dal zgraditi kapelo Matere božje, posvečeno leta 1733, poslikavo oltarne stene pa je, nekaj let pred fresko v kapeli sv. Notburge, zaupal Francu Jelovšku. S pomočjo enakih grbov kot na Slapu se da nastanek freske časovno natančneje omejiti. Leta 1739 je bil Krištof Lovrenc zaradi zaslug povzdignjen v baronski stan, s tem pa je dobil tudi nov grb, ki je sestavljen iz Flachenfeldovega in Lampfritzhaimbovega. Ta letnica nam lahko služi kot spodnja meja datacije, zgornjo pa določa leto prodaje graščine 1746 Adamu Dinzlu Angerburgu. Naslikana oltarna arhitektura po zasnovi spominja na fresko na Slapu, le da je tu slikar na podstavka ob Marijino milostno podobo naslikal sv. Janeza Nepomuka na levi in sv. Frančiška Ksaverija na desni strani.

Članek načenja tudi vprašanje zveze med naročnikoma poslikav obeh zgoraj omenjenih kapel ter slikarjem, saj je dokumentirano botrstvo Krištofa Lovrenca in njegove žene Jelovškovemu sinu Krištofu Andreju leta 1729, v času, ko se je umetnik šele uveljavljal.