Irma TRATTNER

Kaufmannovo Križanje. Razmišljanje o sporni sliki v berlinski Gemäldegalerie

Izhajajoč iz stare češke umetnostnozgodovinske tradicije pripisuje Robert Suckale Kaufmannovo Križanje češkemu likovnemu svetu. Nasprotno Gerhard Schmidt lokalizira sliko v severni alpski prostor. Avtor slike verjetno ne izvira iz neke določene slikarske šole, ampak je bil morda potujoč umetnik. Vsekakor je Kaufmannovo Križanje na razvojni stopnji, katere pobude so se razvile iz italijanskega slikarstva trecenta. Schmidt se zavzema za možnost neke vmesne slogovne stopnje.

Zagotovo sodi Kaufmannovo Križanje v razvojni proces, ki je izhajal iz predpostavk trecentističnega slikarstva. Ali je umetnik vplival na nadaljnji umetnostni razvoj v Avstriji, sicer ni dokazljivo, je pa vendarle zelo verjetno. Po kakovosti je Mojster Kaufmannovega Križanja na ravni takratnega italijanskega slikarstva, ne da bi le-tega posnemal. Njegov umetniški dosežek je predvsem v tem, da je po svoje izkristaliziral italijanske slikovne zasnove in koloritu dal za takratni čas nenavadne nove poudarke. Slednje, kot že omenjeno, najdemo v tabelnem slikarstvu šele pozneje. S časom nastanka stoji slika med Mojstrom Pasijonskega oltarja v Klosterneuburgu (1335) in Višibrodskim mojstrom (1350). Po kakovosti pa moramo Mojstra Kaufmannovega Križanja v okviru nemško govorečega prostora znatno višje ovrednotiti.

Omenjena izvajanja o sliki Kaufmannovega Križanja temeljijo na motivnih, ikonografskih in slogovnih razmislekih, ki govore za njeno uvrstitev v avstrijsko tabelno slikarstvo. Po mojem mnenju je slika zelo verjetno nastala tik pred letom 1350. Umetnikovo poreklo ostaja odprto vprašanje, čeprav je mogoče, da je deloval v avstrijskem prostoru.