Barbara MUROVEC,

Josef Ferdinand Fromiller je koroški slikar, ki velja za izrazitega “lokalca”, saj so doslej domnevali, da s svojimi deli praktično ni prestopil meja svoje dežele. V resnici pa se je kar nekaj njegovih del ohranilo tudi drugod, v današnji Sloveniji na primer oljne slike v frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani, v podružnični cerkvi sv. Hiacinte v Rogatcu in v romarski cerkvi sv. Janeza Nepomuka v Radljah ob Dravi. Leta 2000 je Tatjana Badovinac Fromillerju prepričljivo pripisala tudi freske v župnijski cerkvi v Rogatcu (Acta historiae artis Slovenica, 5). Na podlagi slogovne analize pa mu lahko atribuiramo še slikane tapete in freske v dvorcu Röthelstein pri Admontu na avstrijskem Štajerskem.

Poslikava nekdanje jedilnice v letnem in lovskem dvorcu admontskih opatov je v umetnostnozgodovinski literaturi komaj znana; nekoliko več pozornosti kot freskam na stropu je bilo posvečene stenskim slikanim tapetam, na katerih je prilika o izgubljenem sinu združena z upodobitvami admontskih posesti. Nastanek tapet se je v starejši literaturi postavljal v 70. leta 18. stoletja oziroma v čas med letoma 1753 in 1778; med restavratorskimi del leta 1976 pa je bila na njih odkrita letnica 1754. Avtorstvo slikanih tapet se je pripisovalo Bertholdu Öffleju (slikal mdr. v Kaiserauu), freske pa so se povezovale z Bartolomeom Altomontejem (slikar admontske biblioteke), slogovno pa naj bi bile blizu tudi Antoniju Maderniju (delal mdr. za Frauenberg), v Dehio-Handbuch Steiermerk pa so tako slikane tapete kakor freske vendarle obravnavane kot anonimno delo.

Na osrednji upodobitvi na stropu, ki je zasnovana kot quadro riportato, sv. Blaž in sv. Benedikt priporočata admontski samostan Bogu, ki ga simbolno nadomešča hebrejski napis Jahve. Naokrog je slikar v iluzionistično arhitekturo s centralno perspektivo posedel šestnajst kreposti, ki so vse označene z napisi: Largitas, Iustitia, Consilium, Scientia, Fortitudo, Pax, Religio, Pietas, Temperantia, Sapientia, Castitas, Timor Dei, Charitas, Fides, Spes in Humilitas. V vogalnem stolpu, ki je del dvorane, je na stropu angel, ki pridržuje kartušo z grbom opata Matthäusa Offnerja (1751–1779) in letnico 1753.

Fromiller je imel dobro izdelan osebni slog, zato lahko na slikanih tapetah in freskah v jedilnici brez težav prepoznamo njegovo specifično potezo čopiča. Poleg tega je številne kompozicije in figure večkrat ponovil, tako da lahko za večino najdemo dvojnike v njegovih starejših delih, zlasti na freskah v veliki grbovni dvorani v Deželni hiši v Celovcu, v veliki dvorani v dvorcu Žrelec ter v cerkvi in samostanskih prostorih v Osojah.

Glavni likovni vir za figuraliko so bili grafični listi augsburškega umetnika Johanna Georga Bergmüllerja. Te je slikar pogosto uporabljal, ob freskah v Röthelsteinu pa gre še posebej izpostaviti cikel Septem dona spiritus sancti in liste z upodobitvami teoloških in kardinalnih kreposti.

Za Fromillerja je veljalo, da v zadnjih letih življenja ni več slikal v fresko tehniki, ampak je dobival le še manjša naročila za tihožitja in žanrske podobe. Poslikava dvorane v dvorcu Röthelstein kaže, da velja tezo temeljito popraviti: tudi v svojih poznih letih je dobival pomembna naročila, in sicer ne le na Koroškem, ampak (po benediktinskih poteh) tudi na primer za tako pomembnega naročnika, kot je bil opat Matthäusa, ki je dokončal baročno prenovo admontskega samostana in dal v njem okrasiti znamenito biblioteko.