Blaž RESMAN

Že dolgo velja v umetnostnozgodovinski literaturi Gregor Maček (1682–1745) za enega vodilnih slovenskih baročnih arhitektov. Natančnejši pregled arhivov je pokazal, da gre za dva mojstra istega imena: Gregorja Mačka starejšega (1664–1725) in Gregorja Mačka mlajšega (1701–1745), kar mora seveda popolnoma spremeniti tudi pogled na Mačkov opus, v katerega so bila neupravičeno vključena še dela tretjega soimenjaka, tradicionalno sporočenega in tudi arhivsko potrjenega arhitekta Mačka iz Poljanske doline. Gregor Maček st., ki je zidal nekatere pomembne stavbe zgodnjega 18. stoletja, je bil zgolj zidarski mojster, nevešč celo branja in pisanja. Sin, ki se je sprva sploh ukvarjal z gostinstvom, pozneje pa postal ugleden stavbni podjetnik, je prav tako zidal po tujih načrtih; stavbe, ki bi jih bil morda lahko sam tudi načrtoval, pa so zgolj grobe in nedomiselne kopije starejših. Od vseh treh Mačkov je videti najmikavnejši in najobetavnejši poljanski: gre za mojstra, ki je bil dejaven vsaj od pred 1714 (dokončana župnijska cerkev v Cerknem) do ok. 1730 (začetek gradnje župnijske cerkve v Šmartinu pri Kranju), v zgodnjih 20-ih letih je postavil župnijsko cerkev v Poljanah, njegovo arhivsko izpričano delo je poleg šmartinske cerkve še podružnična cerkev v Labinjah (1723). Vse njegove arhitekture odlikujeta domiselno oblikovanje in izrazita individualnost. Po izročilu naj bi bil rojen v Žabji vasi v Poljanski dolini: ker je tu živel Štefan Maček (1711–1793), arhivsko izpričan stavbar, smemo legendarnega arhitekta Mačka zelo verjetno identificirati z njegovim očetom Matijem Mačkom (ok. 1657–1737).