Lubej AHAS 6
Uroš LUBEJ
Marijin steber v Ljubljani
V članku avtor interpretira novo odkrite arhivske dokumente, ki dokazujejo obstoj in podrobneje opredeljujejo zgodovinsko ozadje, potek in čas postavitve (marec 1664) prvega Marijinemu brezmadežnemu spočetju posvečenega votivnega stebra pred pročeljem jezuitske cerkve sv. Jakoba v Ljubljani. V nadaljevanju objavlja kolorirano risbo oziroma načrt za novi Marijin steber iz 1679, ki jo pripisuje slikarju deželnih stanov na Kranjskem, flamskemu umetniku Ludviku de Clericku in poudarja, na podlagi dveh pogodb s tedanjim deželnostanovskim arhitektom Marcelom Ceresolo iz 1679 in 1682, odgovornost in ustvarjalni delež arhitekta in ostalih sodelujočih ustvarjalcev, saj se je do sedaj avtorstvo arhitekturne zasnove Marijinega spomenika pripisovalo Janezu Vajkardu Valvasorju, ki se je v projekt vključil naknadno in z deželnimi odborniki sklenil pogodbo za izdelavo in ulivanje bronaste, še danes ohranjene statue Brezmadežne.