Globocnik AHAS 8

Damir GLOBOČNIK

Nekaj gradiva o prvih slovenskih časopisnih karikaturistih

Članek prinaša ne dovolj poznano gradivo o začetkih slovenske časopisne karikature. Šaljive ilustracije so bile v slovenskih časnikih prvič objavljene na dveh ilustriranih prilogah Novic iz leta 1852. Kasneje Novice podobnih satiričnih ilustracij niso več objavljale. Okrog leta 1863 je bil šaljiv ilustriran prispevek časnikarja in pripovednika Jakoba Alešovca (1842–1901) in priložnostnega karikaturista Ivana Kosa (1846–1907) objavljen v münchenskem satiričnem listu Fligende Blätter. Oba avtorja sta bila tedaj še dijaka.

Prva satirična lista na Slovenskem, Brencelj in Juri s pušo, sta začela izhajati leta 1869. Tržaški satirični list Juri s pušo (1869/1870) je objavljal karikature iz nekega avstrijskega satiričnega lista, karikature, ubrane na domače politične dogodke, pa je narisal anonimni risar "Kranjski".

Urednik ljubljanskega satiričnega lista Brencelj (1869–1875; 1877–1886) Jakob Alešovec je prva leta karikature naročal pri dunajskih risarjih. Ti so mu med leti 1871 in 1874 narisali tudi več slikanic oziroma ilustracij za krajše šaljive pesmice. Nekaj karikatur iz leta 1874 je narisal anonimni domači risar "Pražanski". Z Brencljem je 1877 začel redno sodelovati Franc Zorec (1854–1930), v tem času študent bogoslovja. Večina karikatur v Brenclju v obdobju 1877 do 1885 je Zorčevo delo. Zorec je karikature risal po zamislih urednika Alešovca in lastnih zamislih.

Nekaj življenjepisnih podatkov o Ivanu Kosu in Francu Zorcu je izpostavljeno s citati njunih sodobnikov. Z nekaj primeri je predstavljena tedanja likovna stopnja karikature v obeh satiričnih listih. Risba je naivna, prave portretne karikature so redke, satirični učinek je pogosto odvisen od predstavljenih situacij in pripisanih komentarjev. Karikature so zanimivejše po vsebinski plati. Večinoma sodijo v zvrst politične karikature.

Domnevamo lahko, da so podobno kot Matevž Langus (1792–1855), Jurij Šubic (1855–1890), Ivan Zajec (1869–1952) in Fran Tratnik (1881–1957) tudi nekateri drugi likovni umetniki, ki so delovali na Slovenskem, priložnostno narisali kako karikaturo ali sorodno satirično ilustracijo, ki ni bila namenjena za objavo.