Lavric AHAS 4
Ana LAVRIČ
Dolničarjevi stiki z bakrorezcem Matijem Greischerjem
Matija Greischer se je rodil leta 1659 v Šmartnem pri Litiji. V svoj umetniški krog ga je med prvimi sodelavci pritegnil J. W. Valvasor, že leta 1681 ali 1682 pa se je mladi bakrorezec preselil na Dunaj, kjer je beim kayserlichen Ballhaus odprl svojo grafično delavnico. Je prvi dokumentarno izpričani slovenski umetnik v tem mestu.
Kakor je mogoče sklepati iz pisanih dokumentov, se je Greischer že v dijaških letih seznanil z Janezom Antonom Dolničarjem, članom kulturno razgledane ljubljanske družine (poznejšim generalnim vikarjem ljubljanske škofije in soustanoviteljem Academie Operosorum). Le-ta je nekako v istem času, morda pa celo skupaj z Greischerjem, odšel v cesarsko mesto, da bi tam študiral teologijo, a se je pred turško nevarnostjo leta 1683 od tam umaknil in nato dovršil teološke študije v Rimu. Po vrnitvi v domovino je leta 1685 navezal s starim prijateljem pismene stike. Ohranjena korespondenca (doslej neznani koncepti Dolničarjevih pisem) priča o njunem osebnem, prijateljskem razmerju vse do konca leta 1688, ko se stiki nenadoma pretrgajo. Vzroka za to ne vemo, le sklepamo lahko, da morda zaradi umetnikove nove službe, ki naj bi jo menda nastopil pri knezu P. Esterházyju, ali pa zavolje njegove smrti, če se je res poslovil s tega sveta leta 1689, kakor nam je v svojem rokopisu Bibliotheca Labacensisi publica sporočil Janez Gregor Dolničar.
V dunajskih letih je Greischer poslal J. A. Dolničarju v Ljubljano več svojih grafik, nekaj tudi na aktualno temo bojev s Turki, lep liričen bakrorez pa je napravil tudi za njegovega očeta, ljubljanskega župana Janeza Krstnika Dolničarja. Dolničar je njegovo umetnost visoko cenil, kakor je razvidno iz korespondence, ki - objavljena v prilogi v celoti - delno osvetljuje njegovo sicer še vedno precej nepopolno biografsko podobo.