Mija OTER

Članek obravnava štiri na ozemlju današnje Slovenije ohranjene kamnite romanske glave: eno v župnijski cerkvi sv. Martina v Laškem, dve na župnijski cerkvi sv. Trojice v Veliki Nedelji in eno na minoritski cerkvi v Piranu. Tej temi je bilo v domači strokovni literaturi doslej posvečeno le malo pozornosti.

Marmorna glava, izklesana v obliki kropilnika in danes vzidana v severni stranski ladji župnijske cerkve v Laškem, je delo močno provincialne kvalitete. Zaradi primitivne obdelave in poudarjene shematizacije je datacija precej problematična. Najverjetneje gre za rimsko spolijo, ki je današnjo podobo dobila konec 12. ali na začetku 13. stoletja, izključen pa ni niti nastanek v nekoliko starejšem času. Plastika bi bila lahko v kropilnik predelana tudi naknadno.

Glava, vzidana nad streho apside župnijske cerkve v Veliki Nedelji, je od svojega prvotnega mesta – zaključek apsidalne strehe – le nekoliko dvignjena. Raziskava je pokazala, da so glave na tem specifičnem mestu, vsaj v avstrijsko-južnonemškem prostoru, v času 12. in 13. stoletja dokaj pogoste.

Druga glava, danes vzidana v nišo na jugovzhodnem vogalu ladje iste cerkve, je eden tipičnih primerov splošne zahodnoevropske tendence okraševanja zunanjščin cerkva s kamnitimi glavami. Takšne glave so sprva najverjetneje imele določen simbolni ali apotoropeični pomen, sčasoma pa so postale zgolj dekorativni stavbni člen. Postavljanje glav v niše je sicer motiv, poznan tako iz iluminiranih rokopisov kot tudi iz razvoja stavbnoplastične umetnosti.

Kvalitetno izklesana piranska glava bi bila lahko prvotno vzidana na različnih mestih. Kot ena verjetnejših se kaže možnost, da bi bila prvotno lahko služila kot konzola portalnemu podboju najverjetneje kakšne sakralne, lahko pa tudi profane stavbe, kar poznamo iz portalov številnih evropskih romanskih cerkva.

Po motivu glave so kamnoseki na Slovenskem posegli še nekajkrat, v teh primerih ne nastopa kot samostojen stavbni člen, temveč kot del druge arhitekturne ali plastične stvaritve. Ti primeri so: edini ohranjeni romanski krstilnik pri nas v župnijski cerkvi v Veliki Nedelji, katerega edini okras sestavljajo štiri stilizirane arhaične glave, fragment kapitela v Slovenj Gradcu, ki ga na vogalih krase stilizirane glave, ter relief glave na stebričku, najdenem med zadnjimi restavratorskimi deli v križnem hodniku cistercijanskega samostana v Stični. Vsem trem lahko v zahodnoevropski umetnosti najdemo številne vzporednice.

Poleg kritične obravnave dosedanjih skromnih raziskav tega vprašanja v Sloveniji sta v prispevku prikazana tudi splošni razvoj motiva glave v zgodovini umetnosti in pomembna vloga, ki jo je imel v romanski stavbni plastiki.