Ana LAVRIČ

Giovanni Maria Bibiena ml. in njegovi dolgovi na Kranjskem

Leta 1740 se je v Ljubljani mudil eden manj znanih članov slovite italijanske družine scenografov in gledaliških arhitektov Giovanni Maria Bibiena (1693 /1694?/–1777) in kot izvedenec sodeloval pri reševanju vprašanja o ureditvi črnuškega mostu. Iz Ljubljane je odšel z dolgovi, pozneje doživel finančni polom in si novo službo poiskal v Neaplju. Upniki so za njim poizvedovali in skušali doseči plačilo svojih terjatev. V zadevi je posredoval Peter Pavel Glavar, ki je bil kot župnik in upravitelj malteškega posestva v Komendi na Kranjskem v rednih pismenih stikih s komendatorjem Petrom Jakobom baronom Testaferrato, svojim rodnim očetom, ki je v letih 1751–1755 bival v Rimu. Leta 1754 ga je v imenu ljubljanskega kamnoseka Petra Urbana Brajdka prosil za posredništvo in oče je prek prijatelja nadškofa Tria in njegovega nečaka dosegel, da je Bibiena, ki je priznal svoj dolg, pisno zahteval od svojega brata, naj Brajdka izplača iz sredstev, ki mu jih je bil prepustil za poravnavo upnikov. V imenu upnikov s Kranjske (njihova imena žal niso znana) je Glavar poizvedoval za Bibieno tudi leta 1760, ko se je za posredovanje obrnil na svojega rimskega agenta Giovannija Battista Raimonda Marchesija. Marchesi je od svojih informatorjev dobil dvoje nasprotujočih si podatkov o Bibienovem finančnem stanju in ko je Kranjce opozoril na zapletenost in velike stroške sodnega postopka, ki bi se moral izvesti v Neaplju, ter na negotov izid, se niso hoteli podajati v tveganje, temveč so odstopili od svojih terjatev, Bibiena pa se je tako dokončno izmaknil svojim “zasledovalcem”. V prilogi objavljam odlomke iz pisem, ki nam iz specifične perspektive osvetljujejo življenje, delo in značaj Giovannija Marie Bibiene (glej prilogo).