Serbelj AHAS 5
Ferdinand ŠERBELJ
Baročno slikarstvo na Goriškem
“Baročno slikarstvo na Goriškem” je naslov avtorjeve disertacije, obranjene leta 2000 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ta prispevek pa obravnava le tista dela na Goriškem, ki so bila doslej prezrta ali pa avtorsko neopredeljena oziroma neprepričljivo uvrščena. Med osemnajstimi tu predstavljenimi slikarji velja izpostaviti Pietra Bainvilla iz Palmanove (u. 1749), katerega slike na Goriškem doslej niso bile znane, dalje številne nove atribucije goriškim slikarjem Johannesu Michaelu Lichtenreitu (u. 1780) in njegovemu sinu Karlu ( u. 1817) ter Antoniu Paroliju (u. 1768), katerih katalog del se je s tem občutno povečal. Za Goriško slikarstvo v širšem pomenu pa so predvsem zanimive nove atribucije Videnčanu Giuseppeju Cosattiniju (u. 1699), odkritje sedmih slik Benečana Francesca Pittonija (u. po 1724) in kar štirinajstih del, pripisanih videnskemu slikarju Francescu Pavoni (u. 1773). Njim se pridružujejo tri doslej neznane signirane oltarne slike Giuseppeja Bernardina Bisona (u. 1844), vse v cerkvah na Krasu, in freska Marijinega vnebovzetja v župnijski cerkvi v Craugliju, ki jo smemo pripisati videnskemu slikarju Francescu Chiarottiniju (u. 1796). Razrešena je provenienca marmornega oltarja in slike Jacopa Guarane v Kožbani, ki izhajata iz semeniške kapele sv. Karla v Gorici (1777); izjemno je odkritje velike oltarne slike ljubljanskega slikarja Antona Cebeja (u. po 1774) v Castellu pri Porpettu. V obravnavo so vključene tudi slike Bartolomea Litterinija (u. 1748), videnskega duhovnika Antonia Faccija (u. 1804), Mattea Furlanetta (u. po 1816) in Domenica Paghinija (u. 1850). Predložene atribucije so dragocen prispevek k boljšemu poznavanju slikarstva na obravnavanem območju; z njimi se odpirajo povsem novi horizonti in izhodišča za poglobljen študij baročnega slikarstva na Goriškem in v jugovzhodnem delu Furlanije.