Prelovsek AHAS 4
Damjan PRELOVŠEK
Plečnikova pisma arhitektu Rothmayerju
Temeljitejši pregled zapuščine profesorja Franceta Steleta je med drugimodkril Plečnikova pisma učencu in sodelavcu Ottonu Rothmayerju (1892-1966) v Prago. Gre za 94 pisemskih enot iz ustvarjalno najbolj plodnega arhitektovega časa, ki osvetljujejo predvsem njegovo dejavnost na Češkem, govorijo pa tudi o sočasnih stavbah in dogodkih v domovini.
Dragoceno korespondenco je Rothmayer odstopil Steletu kmalu po Plečnikovi smrti, ker se je bal, da bi se utegnila izgubiti. Tedaj je namreč spoštovanje Plečnikovega dela doseglo najnižjo raven. Čeprav se v celoti ne pokrivajo z ohranjenimi Rothmayerjevimi dopisis v ljubljanskem arhitekturnem muzeju, pisma obsegajo širok časovni razpon od leta 1924 do 1928. Večinoma sicer ne odkrivajo posebnih novosti, ki bi jih ne poznali iz drugih virov, zato pa natančneje dokumentirajo nastanek nekaterih Plečnikovih praških posegov in vsebujejo zanimive umetnostne sodbe. Ker je arhitekt v času dopisovanja manj pogosto prihajal v Prago, je svoja grajska dela skoraj vedno najprej videl na fotografijah in jih temu primerno komentiral. Zlasti zanimive so omembe obeliska na tretjem dvorišču praškega gradu, ki kažejo, da Plečnik dolgo ni vedel, kam in kako naj postavi velikanski granitni monolit. Razmišljal je celo o grobo obdelanem kamnu, karkšen je prišel iz kamnoloma. Po smrti predsednika Masaryka ga je hotel spremeniti v spomenik ustanovitelju češkoslovaške države in mu dodati simbolične kipe ter spominsko besedilo. Z njegovim okraševanjem se je ukvarjal tudi še po drugi svetovni vojni. Veliko je tudi podatkov o Plečnikovi ljubljanski šoli, različnih publikacijah in o umetnoobrtnih predmetih.
Zaradi vsega tega se pisma Rothmayerju uvrščajo med temeljno korespondenco, ki bi zaslužila posebno dokumentirano kritično izdajo.