Repanic Braun AHAS 4
Mirjana REPANIĆ BRAUN
Prispevek k opusu slikarja Hansa Georga Geigerfelda in njegove delavnice
Dosedanje raziskave so pokazale, da predstavljajo dela slovenskega slikarja Hansa Georga Geigerfelda in njegove delavnice pomemben segment v slikarstvu 17. stoletja in s tem v heterogeni in še vedno ne dovolj raziskani baročni likovni panorami severozahodne Hrvaške. Med leti 1659 in 1681, torej do Geigerfeldove smrti, ki mu je preprečila, da bi dokončal zadnje naročilo za zagrebške jezuite, sliki za oltar sv. Ignacija v cerkvi sv. Katarine, je njegova slikarska in pozlatarska delavnica kontinuirano in plodno sodelovala z jezuiti in frančiškani. Rezultat tega sodelovanja so oltarne podobe v zagrebški jezuitski cerkvi ter slike v frančiškanskem samostanu in cerkvi Marijinega oznanjenja v Klanjcu. Oltarna slika sv. Mihaela v velikem oltarju pokopališke kapele v Vugrovcu – oltar in slika sta nastala po zaslugi zagrebškega lektorja in kanonika Pavla Koosa – in votivna slika župnika Kobbeta Mučeništvo sv. Boštjana v zbirki Odseka za zgodovino medicinskih znanosti HAZU v Zagrebu dokazujeta, da je bil Geigerfeld dejaven tudi zunaj okvira cerkvenih redov.
Temu opusu se pridružujeta sliki Rojstvo in Obrezovanje na krilih novogotskega oltarja v zakristiji zagrebške stolnice. Osrednje mesto v njem je pripadlo poznogotskim tablam Križanje, Kristus nese križ in Vstajenje, sliki na zunanju strani kril pa kažeta – kljub poznejšim preslikavam in patini, ki občutno spreminja prvotni kolorit –, da je njun izvor treba iskati v Geigerfeldovi delavnici. Čeprav sta sliki manjših mer, so tipološke, morfološke in oblikovne sorodnosti s slikarjevim repertoarjem očitne. Draperija, ki jo brazdajo globoke sence gub, grafizmi v detajlih ali gladke taktilne forme obrazov in golih delov telesa ne puščajo nobenih dvomov, prav tako ne barve, četudi zgoščene v prevladujočo toplo paleto – sliki torej lahko z gotovostjo pripišemo Geigerfeldovemu čopiču. Obe kompoziciji sta gotovo prirejena citata po grafičnih predlogah; majhne dimenzije slik in Geigerfeldovo pregovorno antiklasično zapolnjevanje formatov so narekovali uporabo specifičnih izrezov izvirnikov.
Atribucije upodobitev svetih Lenarta, Lucije in Antona Padovanskega v frančiškanskem samostanu v Klanjcu ni mogoče podpreti z arhivskimi viri, ker je veliko tamkajšnjega gradiva leta 1716 uničil požar, vendar njihove formalno-slogovne značilnosti kažejo izhodišče v manieristično-baročnem izrazu slovenskega mojstra in njegovih pomočnikov. Prva in najkvalitetnejša Geigerfeldova slika za cerkev Marijinega vnebovzetja v Klanjcu je oltarna podoba Sv. Anton Padovanski z Jezuščkom, ki jo je dal za novi oltar v kapeli sv. Antona naslikati župan Emerik Erdödy leta 1664, ko je z dovoljenjem papeža Aleksandra VII. ustanovil Antonovo bratovščino. Enake formalne in morfološke karakteristike kakor dela, nastala v Geigerfeldovi delavnici (zlasti slika sv. Apolonije v stranskem oltarju v zagrebški cerkvi sv. Katarine ali upodobitev sv. Valentina na klanjški votivni podobi iz leta 1675), kaže slika sv. Klare v oltarju desne bočne kapele frančiškanske cerkve sv. Janeza Krstnika v Varaždinu. Oltar sv. Klare je bil v kapeli že od dozidave cerkve leta 1657, vendar ga je skupaj z drugim cerkvenim inventarjem uničil požar leta 1665; cerkev so začeli na novo opremljati šele po skoraj dvajsetletni obnovi same stavbe.
Večino svojih del je Geigerfeld naslikal po grafičnih predlogah. Sveta Družina iz Goriče vasi pri Ribnici je npr. nastala po grafiki Jana Sadelerja Počitek na begu v Egipt s konca 16. stoletja, na katero se z identično postavitvijo Marijine figure navezuje tudi grafika Lodovica Carracija Marija doji Dete iz leta 1592. Kot predlogo za oltarno podobo nadangela Mihaela je Geigerfeld uporabil eno od inačic grafičnih reprodukcij plastike sv. Mihaela v boju z Luciferjem, ki jo je leta 1588 za fasado jezuitske cerkve sv. Mihaela v Münchnu naredil Hubert Gerhard; po prvi grafični upodobitvi Petra Candida (Dresden) je med 1588 in 1597 napravil bakrorez Lucas Kilian (Dresden). Na votivni sliki Mučeništvo sv. Boštjana, ki jo je 1679 naročil brdovški župnik Ioannes Kobbe, sta pozi svetnika in angela, ki mu prinaša lovorjev venec in palmovo vejo mučeništva, dobesedno posneti po grafiki Jacoba Mathama (Haarlem 1571–1631). Kompozicija oltarne podobe sv. Barbare v zagrebški cerkvi sv. Katarine se v srednjem delu opira na predlogo, ki je blizu upodobitvi iste svetnice beneškega slikarja Palme st. (Benetke, S.ta Maria Formosa), sv. Apolonija na sliki v isti cerkvi pa je varianta lika sv. Barbare na sliki Triumf svetih mučenk slikarja Giovannija Battiste Fiammerija (1544–po 1617).