Janez HÖFLER

O grafičnih virih za freske v Hrastovljah

Poslikava cerkve sv. Trojice v Hrastovljah, leta 1490 nastalo delo Janeza iz Kastva, je eno najobsežnejših spomenikov slovenskega srednjeveškega stenskega slikarstva. Poleg tega jo odlikuje širokopotezna in obenem skrbno pretehtana vsebinska zasnova. Poleg vzhodnega dela (prezbiterij, slavoločna stena, stranski apsidi) vzbuja pozornost zlasti njen ladijski del: Stvarjenje sveta v trinajstih podobah do Abelovega umora in Kajnovega zasliševanja na oboku srednje ladje, upodobitve mesecev na obokih stranskih ladij, Pohod in poklon sv. treh kraljev na severni steni kot “pars pro toto” za Kristusovo otroštvo in prvo razodetje Boga, Kristusov pasijon na južni in na mejnem delu zahodne stene, ki se konča z Mrtvaškim plesom v vlogi Zadnje sodbe na ozkem pasu južne stene. Vtis je, kot da je pred nami vseobsegajoča odrešenjska zgodba v duhu monumentalne francoske umetnosti 13. stoletja; v tem pogledu je posebej zgovorna vsebinska kot tudi fizična navezava upodobitev mesecev na Stvarjenje sveta, ki se zdi v času nastanka fresk enkratna.

Posamezne teme in likovne formulacije hrastoveljskih fresk so pretežno zavezane krajevnemu izročilu, kakor sta ga utemeljila poslikava kora cerkve sv. Nikolaja v Pazinu (južnotirolska delavnica, ok. 1460–1470, s Stvarjenjem sveta na oboku) in ladje Marijine cerkve na Škriljinah pri Beramu (Vincenc iz Kastva, 1474, mdr. Pohod in poklon sv. treh kraljev, Mrtvaški ples). Tudi za mesečna dela je mogoče reči, da so se bila v Istri pod zahodnimi vplivi že zdavnaj udomačila. Kar v Hrastovljah preseneča, pa je prav njihova včlenitev v popoln teološki program, česar ne najdemo nikjer drugje.

Prispevek se ukvarja z grafičnimi predlogami za cikel Stvarjenja sveta in za mesečna dela. Raziskovalci istrskega srednjeveškega stenskega slikarstva so doslej ugotovili uporabo predlog iz severnega grafičnega repertorija 15. stoletja že v izdatni meri – najpomembnejši viri ostajajo štiridesetlistna holandska Biblia pauperum (v Pazinu, Žminju, 1471, in Beramu) ter bakrorezi t. i. Mojstra s svitki (v Beramu). Delo zadnjega odmeva tudi v Hrastovljah. Že doslej ugotovljene uporabe treh ohranjenih listov Mojstra s svitki (Meister mit den Bandrollen) za Stvarjenje sveta (L. 1– 3) sicer ni bilo mogoče zatrdno dopolniti z novimi najdbami, pač pa kaže, da je slikar za prizore tega cikla segel tudi po predlogah iz drugih lesoreznih vrst – s tega vidika je posebej zgovorna za kulturno zgodovino zanimiva upodobitev Prvega dela Adama in Eve –, razen tega ni zavreči možnosti, da je za drugo polovico Stvarjenja sveta imel na voljo tudi morebitne nadaljne liste Mojstra s svitki.

Doslej ni bilo znano, da so grafične predloge odigrale vlogo tudi pri upodobitvah mesečnih del. Zanimiva vrsta mesečnih del v Hrastovljah se v celostni zasnovi ravna po tradicionalnih sredozemskih predstavah, v posameznostih pa se naslanja na sodobne natisnjene koledarje, pri čemer je mogoče določno navesti neki nemški koledar iz leta 1485, ohranjen v augsburški izdaji iz leta 1487. “Piktogramske”, v medaljone uokvirjene upodobitve in posamezne kompozicije (mdr. trgatev in stiskanje grozdja za September, žanjica za Julij, oranje za Oktober in mož za obloženo mizo za December) dokazujejo uporabo tega tiska. Medtem kaže, da slikar italijanskih koledarjev, znanih po ponatisih neke florentinske izdaje iz leta 1465, ni upošteval.

Kolikor vemo doslej, so kopije po bakrorezih Stvarjenja sveta Mojstra s svitki in uporaba nemških koledarjev za cikel mesečnih del v Hrastovljah vsega upoštevanja vredna redkost in odpirajo nadaljnja vprašanja o recepciji zgodnje grafike v likovni umetnosti Slovenije in širših področij Srednje Evrope, ki jih bo treba v prihodnosti še temeljito raziskati.