Resman, AHAS 10

Blaž RESMAN

Še o nekaterih baročnih kamnitih oltarjih

Članek obravnava nekaj črnomarmornatih oltarjev iz poznega 17. in prve polovice 18. stoletja. Na Dolenjskem sta bila v dosedanjih objavah spregledana vsaj dva kamnita oltarja s konca 17. stoletja, levi stranski oltar v župnijski cerkvi v Mokronogu in oltar sv. Antona v podružnični cerkvi na Kalu pri Krmelju, prav tako pa tudi menze treh stranskih oltarjev v župnijski cerkvi na Otočcu. Po drugi strani pa se je nastanek nekaterih mlajših oltarjev, npr. oltarja sv. Križa v novomeški kapiteljski cerkvi, neupravičeno postavljal v čas okoli 1700.

Najambicioznejša in najzanimivejša prezrta gorenjska kamita oltarja sta velika oltarja v Ljubnem (v drugi polovici 19. stoletja deloma prenarejen) in pri Sveti Luciji v Zadnji vasi. Avtor originalnih kipov na slednjem, Angelo Putti, je na Gorenjskem zapustil še eno doslej neznano delo: tri reliefe z Arma Christi z antependija oltarja grajske kapele v Smledniku. Marijin oltar v Moravčah (s kipi Jacopa Contierija) je najverjetneje izklesal ljubljanski kamnosek Luka Mislej, arhivsko pa se je potrdilo njegovo avtorstvo velikega oltarja na Homcu, dokončanega 1728. Arhivski viri izdajajo, da je Mislej delal tudi za romarsko cerkev na Višarjah. Poleg treh oltarjev, ki jih je po naročilu grofa Ignaca Marije Attemsa na Štajerskem Mislej dokazano naredil, je verjetno njegovo delo tudi kamniti spodnji del velikega oltarja v Marijini cerkvi v Slakah.

V dveh kamnitih reliefih, hranjenih v Narodni galeriji, je mogoče prepoznati prvotni podobi s stranskih oltarjev na Vrhu Sv. Treh Kraljev. Reliefa sta zanesljivo nastala istočasno in v isti delavnici kakor avtorsko še nerazrešena plastika velikega oltarja v isti cerkvi. Med najkvalitetnejše kamnoseške izdelke na Notranjskem sodi prezrti veliki oltar iz 1725 v podružnici sv. Barbare na Ravniku pri Hotedršici; tudi ta ambiciozno oblikovani in slogovno pomenljivi oltar je najverjetneje izklesal Luka Mislej.