Peskar AHAS 2

 

Robert PESKAR,

O stavbni zgodovini župnijske cerkve v Trebnjem in njenem mestu v razvoju poznogotske arhitekture v Sloveniji

Prispevek obravnava župnijsko cerkev Marijinega vnebovzetja v Trebnjem, zlasti še nepojasnjena vprašanja o stavbnem razvoju, delavniških povezavah in njenem mestu v razvoju poznogotske arhitekture v Sloveniji. Slabo raziskana stavbna zgodovina seveda ni bila naključna, saj so se nekateri odgovori izluščili šele ob nedavnih restavratorskih posegih.

Tlorisna zasnova cerkve kaže, da predstavlja najstarejši del stavbe ladijski sklop. Vendar ta ni bil zgrajen v eni gradbeni fazi, temveč je zvonik, danes vključen v telo ladje, starejši in je prvotno stal samostojno. O dataciji gradnje zvonika se je bilo mogoče sprva opreti na grbovno ploščo z avstrijskim in štajerskim grbom v tretjem nadstropju, ki je nastala po letu 1448, ko je patronat nad župnijo pridobil cesar Friderik III. Toda grbovna plošča označuje predelavo ali nadaljevanje prekinjene gradnje, saj je bila v tem času v gradnji tudi že ladja. Edini namig o začetku gradnje zvonika predstavljajo kamnoseški znaki nekega kamnoseka, ki je kot pomočnik deloval v prvi četrtini 15. stoletja: vhodno poslopje v kartuziji Žiče (1397– 1398) in dolgi kor bližnje župnijske cerkve v Šentrupertu (ok. 1400– 1420). Ali je bil zvonik, ki enako kot zvonika v Šentrupertu in Novem mestu v zgornji polovici prehaja v oktogon, zgrajen v celoti v prvi četrtini 15. stoletja in bi bil tako najstarejši tega tipa na Dolenjskem, zaradi predelav danes ni mogoče natančno ugotoviti.

Okoli leta 1440– 1450 je bila v gradnji ladja, ki jo močni arkadni steni z dvema paroma oktogonalnih slopov delita v tri prvotno ravnostropane ladje. Nivo stropa je bil v vseh ladjah enak, zato lahko kljub vzdolžnemu poudarku arkadnih sten govorimo o dvoranski prostornini, ki je v primerjavi s stopnjevanimi cerkvami še korak bliže k idealni obliki ladje-dvorane, kakršne so se v Sloveniji razvile v tretji četrtini 15. stoletja (Kranj, Škofja Loka, Cerknica). Kot konkreten vzor je mogoče predstavljala župnijska cerkev v Kranju, ki je bila vsaj do leta 1452 ravnostropana, sicer pa poznamo več sorodnih različic predvsem na Koroškem (Lavamü nd, Maria Elend) in v Avstriji (Weiten). Ker je bil raven strop v ladji leta 1645 nadomeščen s križnimi oboki, gotski prezbiterij pa se je sredi 18. stoletja umaknil baročnemu, o pobudnikih ni konkretnih indicev, čeprav prihajajo v poštev tako tedanji župnik kot Habsburžanom privrženo lokalno plemsto