Leitner AHAS 6
Karin LEITNER
Graška družina Kauperz in njihova nabožna grafika
Grafiki Kauperzi, ki jim lahko arhivsko sledimo do spodnjeavstrijskega Zistersdorfa oz. Baumgartna, se v graških virih prvič pojavijo leta 1739, ko se je 15. junija tam poročil Johann Michael Kaupertz z Mario Anno Lederer. Družinsko grafično tradicijo lahko zasledujemo skozi tri generacije. Johann Kaupertz (umrl 1763) je pred 1739 zamenjal poklic čevljarja za poslanstvo trgovca s slikami in “slikotiskarja”. Njegov sin Johann Michael Kaupertz (1712–1786) se je izučil grafične obrti pri Johannu van der Bruggen, zraven pa se je šolal še na dunajski Akademiji pri Jacobu van Schuppnu. Najstarejše znano graško naročilo Johannu Michaelu Kaupertzu, reprodukcija oltarne slike Kristus nese križ iz frančiškanske cerkve, sega v leto 1737. Delavnico, ki si jo je uredil v Elisabethinergasse, je v poznejših letih delil s štirimi sinovi: Johannom Veitom, Jakobom Melchiorjem, Antonom in Johannom Michaelom ml.
Od štirih bratov je bil najproduktivnejši in najkvalitetnejši Johann Veit (1741–1815). Kot najstarejši je tudi prevzel očetovo delavnico, potem ko je, po uku v očetovem podjetju, od oktobra 1766 tri leta in pol obiskoval Kupferstecherakademie, ki jo je takrat na Dunaju ustanovil Jakob Mathias Schmutzer. Leta 1770 je postal Johann Veit član firenške Accademia del Disegno, 1772 je bil sprejet med člane dunajske grafične akademije. Za graškega umetnika se je potegoval dunajski dvor, on pa je raje ostal v rojstnem mestu, kjer je od 1775 delal kot eden prvih avstrijskih učiteljev risanja in 1785 ustanovil zasebno risarsko akademijo. Le-to so sicer od vsega začetka podpirali deželni stanovi, a šele 1791 je dobila z dvornim dekretom določeno subvencijo, s čimer je prvič upravičeno poimenovanje Štajerska deželna risarska akademija – Steirisch Ständische Zeichenakademie. Iz ohranjenih spisov izhaja, da ni bil najvažnejši namen šole, da bi prihajali iz nje popolni umetniki, ampak je bilo njeno poslanstvo bolj utrjevanje družbenega položaja umetnikov in izpopolnjevanje v risarski spretnosti za različne rokodelske poklice. Posebnost graške akademije predstavlja ustanovitev samostojne ženske akademije leta 1806.
Tematska področja številnih grafičnih listov v različnih tehnikah globokega tiska segajo od nabožnih podobic preko portretov in študij glav, reprodukcij slik, knjižnih ilustracij do uporabne grafike. Grafične podobice predstavljajo velik delež delavniške produkcije Kauperzev. V geografskem pogledu se osredotočajo dela na štajerski prostor (tudi spodnjo Štajersko), le redki primeri segajo čez meje na Koroško, Kranjsko, Hrvaško in Ogrsko. Poleg družine Kauperz so za cerkvene naročnike zlasti v prvi polvici 18. stoletja delali še Christoph Dietell, Marcus Weinmann, Johann Michael Ferstler in Bernhard Hermann. Zdi se, da je Johann Michael Kaupertz st. še pred sodelovanjem s svojimi sinovi pogosto izdeloval grafike skupaj z Bernhardom Hermannom. Družinsko podjetje je moralo biti nekaj časa zelo živahno. Kronološko grafičnih nabožnih podobic skoraj ne moremo razvrščati. Opusa Jakoba Melchiorja in Michaela ml. nista dovolj obsežna, da bi lahko spremljali kontinuiran razvoj od zgodnjih do poznih del. Zaradi šolanja pri očetu sta še močno zavezana baroku in rokokoju. Nasprotno pa je doživel opus Johanna Veitha ob dunajskem šolanju pri Mathiasu Schmuzerju, Franzu Edmundu Weirotterju in Johannu Gottfriedu Haidu opazen in mikaven razvoj od preobloženih rokokojskih slik, ki jih obvladuje pravi horror vacui, do stvarne, mirne podobe razsvetljenskega časa. Ne glede na teme (svetniške podobe, Marija z Detetom itd.) ali namen (božjepotne in bratovščinske podobice, podobice za uživanje itd.) jih lahko razdelimo tudi na sledeče tipe: prevodna grafika (predstavitev obstoječe milostne ali oltarne podobe), dvopasovna podobica (milostna podoba je kombinirana s topografsko veduto božje poti), tradicionalna forma (v starodavnih božjepotnih krajih kakor Maria Zell) in pripovedna podobica (milostna podoba je predstavljena v povezavi z legendo). Jožefinski zakoni in reforme so prinesli rigorozno omejitev procesij in zatrtje bratovščin. Zaradi upadanja čaščenja podobic v zadnjih dveh desetletjih 18. stoletja je morala iskati delavnica Kaupertz nove možnosti za proizvodnjo, ki se je vse bolj obračala h knjižni ilustraciji in uporabni grafiki (poslovne vizitke, pomočniška pisma itd.).