Abaffy AHAS 6

Mirna ABAFFY
 
Mezzotinte Hermanna Hendricka Quiterja v Valvasorjevi grafični zbirki zagrebške nadškofije
 
V članku so predstavljene v Valvasorjevi zbirki hranjene mezzotinte Hermanna Hendricka Quiterja (Ostfriesland, 1628 – Kassel, 1708), slikarja, grafika, arhitekta, kemika (proizvajal je barve) in založnika. Biografski podatki o njem so skopi in nenatančni. Znano je, da je potoval na Nizozemsko, v Anglijo, Francijo in Italijo; v Rimu se je učil slikarstva pri Carlu Marattiju. Od osemdesetih let do smrti je živel in delal v glavnem v Nemčiji (Hamburg, Gottorp, Köln, Kassel). Spada v skupino prvih maloštevilnih grafikov mezzotint, ki so se spočetka omejili skoraj izključno na reproduciranje slikanih portretov v novi grafični tehniki, pomemben delež pa ima tudi pri nadaljnjem razvoju mezzotinte.
 
Quiterjeva veščost v izdelavi grafik je vidna v finih niansah poltonov na oblekah portretirancev. Slikarskih predlog ni prenašal v mezzotinto dobesedno, ampak jih je prilagodil novoodkriti poltonski grafični tehniki: na portretih po predlogah Petra Lelyja je npr. poenostavil ozadja in opustil detajle, s čimer je nadomestil bogastvo slikarske palete z osredotočenjem na sam portretirani lik. Posebno pomembne so njegove mezzotinte, odtisnjene na modro-sivem papirju, na katerih ni močnih kontrastov svetlih in temnih površin, ampak prihajajo bolj do izraza mehki prehodi poltonov.
 
Doslej je najbolj natančen popis Quiterjevih mezzotint objavil Hollstein: pripisuje mu 60 mezzotint in omeni še dve po njegovem mnenju sporni, tako da jih skupaj navaja 62; pri nekaterih ni naveden noben znan primerek. V Valvasorjevi grafični zbirki zagrebške nadškofije je ohranjenih 12 Quiterjevih mezzotint oz. 11 in ena, ki kaže 2. stanje plošče (kat. štev. 10, 11). Za tri od njih (kat. štev. 3, 5, 12) Hollstein ne navaja nobenega znanega primerka. Še pomembneje je, da tri tukajšnje mezzotinte (kat. štev. 8, 9, 10/11) v literaturi sploh še niso bile zabeležene, v zbirki pa sta tudi obe po Hollsteinu sporni (kat. štev. 2, 6), ki ju torej lahko zanesljivo uvrstimo v seznam njegovih del; tako se število Quiterjevih doslej znanih mezzotint povečuje na 65, zdi pa se, da bi se s temeljito raziskavo o Quiterju skupno število njegovih del lahko še povečalo.