Kriznar AHAS 6

Anabelle KRIŽNAR
 
Dve beneški inkunabuli s sočasno iluminacijo iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani
 
V rokopisnem oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani sta ohranjeni dve inkunabuli, ki ju lahko zaradi podobnega sloga dekoracije postavimo v soroden slikarski krog. Gre za dve Bibliji, ki sta nastali v Benetkah. Prvo je natisnil Adam de Ambergau 1. oktobra 1471, drugo pa Octavianus Scotus 31. maja 1480. V knjižnici ju hranijo pod inventarnima številkama 9671 in 9711. V prvi je na 7. in 8. listu skupaj sedem miniatur, ki upodabljajo Stvarjenje sveta, v drugi pa je na 2. listu upodobljen sv. Hieronim, pod njim sta v medalijonih spodnje bordure dva grba, lev s krono in medved, ki se vzpenja na drevo, na 4. listu je velika zlata iniciala I, v medaljonih v spodnji borduri pa sta dopasni figuri sv. Dominika in sv. Petra Mučenca. Pri iskanju slogovnih povezav največ podatkov ponuja bordura, ki je v obeh inkunabulah tako rekoč identična. Na podlagi njenih specifičnih značilnosti je moč najti krog, iz katerega sta verjetno izšla slikarja, kaže pa na sever Italije. Gre za kot las tanke vitice, ki se v dolgih zavojih razprostirajo po robu lista. Med njimi so naslikane stilizirane trobentice v vijolični in modri barvi, značilne pa so tudi rumene bunkice, iz katerih gredo kratki žarki. Na dnu strani so med vitice vpeti medaljoni, obrobljeni z vencem iz lovorjevih listov. Izhodišče za tak tip bordur najdemo v Ferrari, v Bibliji, narejeni na ferrarskem dvoru med leti 1455 in 1461 za Borsa d’Este (Modena, knjižnica rodbine Este). Ta način poslikave je v Ferraro prinesel Giorgio d’Alemagna, do popolnosti pa ga je razvil Taddeo Crivelli, oba sta sodelovala tudi pri dekoraciji Borsove biblije. V delavnici te Biblije je sodelovala vrsta iluminatorjev, med njimi je Girolamo da Cremona tisti, čigar zračne bordure se najbolj približajo borduram v naših dveh inkunabulah. Tudi sam slog miniatur je najbližje temu slikarju, doma iz Lombardije, ki pa je imel pomembno vlogo v razvoju beneškega knjižnega slikarstva. Svetle, umirjene barve kažejo, da sta deli morali nastati v Benetkah ali njihovi okolici. Iluminatorja obeh biblij sta verjetno izšla iz Girolamovega kroga.