Serazin-Klemencic AHAS 9

Helena SERAŽIN, Matej KLEMENČIČ

Vajeniške pogodbe beneških kiparjev, kamnosekov in rezbarjev (III)

Prispevek je nadaljevanje člankov, ki sta izšla v sedmi in osmi številki Acta historiae artis Slovenica, v katerih so bile objavljene vajeniške pogodbe beneških kiparjev, kamnosekov in rezbarjev, sklenjene v prvi polovici 18. stoletja. Pogodbe, objavljene v tej številki revije, so iz druge polovice 17. stoletja, vendar pa je zaradi nepopolno ohranjenega fonda Državnega arhiva v Benetkah seznam za to obdobje okrnjen: manjkajo namreč vpisi pogodb za okoli petintrideset let, največji vrzeli pa zevata med leti 1671 in 1681 ter med leti 1682 in 1700.

Za razliko od že objavljenih pogodb se tokrat v seznamu pod oznako “tagliapietra” skriva kar nekaj imen vidnejših beneških arhitektov 17. in 18. stoletja. Prisotnost arhitektov v cehu kiparjev, kamnosekov in rezbarjev ni nič nenavadnega, saj so ti v italijanskih deželah pogosto izšli iz nezidarskih poklicev. Njihova dejavnost, ki je obsegala vse od postavitve raznih scenografij do reševanja inženirskih problemov, povezanih z utrdbeno arhitekturo, je namreč presegala ozko začrtane meje Arte de Mureri. Zaradi raznolikosti del, ki so jih opravljali, nekaj pa tudi zaradi varčnosti, najdemo arhitekte vpisane celo v cehe zlatarjev in svilarjev, sami pa se nikoli niso organizirali v združbi sebi enakih. Čeprav se nam danes zdi nenavadno, da bi arhitekt po osnovni izobrazbi lahko bil slikar, mizar ali kamnosek, pa je treba vedeti, da sam nikoli ni bil odgovoren za izvedbo načrtov, razen če je imel tudi vlogo protomagistra oziroma nadzornika gradnje. To so običajno vodili gradbeni mojstri ali capomastri mureri, člani zidarskega ceha, ki so s svojimi delavnicami bolj ali manj uspešno uresničevali, kar je bilo začrtano na papirju ali v lesu: od njih je bilo namreč odvisno, ali je stavba “stala” in ali je ustrezala predloženim načrtom v vseh proporcih in detajlih.

Tudi tokrat je objavljeno gradivo razdeljeno na dva dela. V prvem so kronološko urejeni izpisi vajeniških pogodb, ki so ohranjeni v sedmih zvezkih. V drugem delu je komentiran imenski seznam mojstrov in vajencev.